Pogosto se zgodi, da, ko poimenujemo otrokova čustva, npr.:

“Zdiš se mi razburjen.”

“Vidim, da si jezen.”

… da to še poslabša situacijo.

Otrok morda zavpije: “Ne, nisem!”

“Ne veš, kako se počutim!”

Ali pa še bolj izbruhne.

Zakaj poimenovanje čustev otroka včasih še bolj razburi?

Poglejmo 5 razlogov zakaj je temu tako:

1. Prvi je negativen predznak – otroci že od majhnega spoznavajo, da naša kultura določena čustva obravnava kot pozitivna in druga kot negativna. Ko torej starš namiguje, da otrok doživlja neko negativno čustvo, kot je jeza, frustracija, razočaranje…, je možno, da se počuti krivega
2. Drugi razlog je prekoračena meja. Že kot malčki otroci razvijajo občutek avtonomije. Ko predlagamo, kako se morda počutijo, se lahko počutijo, da jim nekaj vsiljujemo in gredo v stanje obrambe. Želijo poimenovati lastna čustva in morda čutijo, da smo prestopili mejo .
3. Tretji razlog je pomanjkanje simboličnega razmišljanja. Majhni otroci nimajo prirojene sposobnosti povezovanja občutkov v svojem telesu s čustvenim pomenom. Razviti morajo simbolično razmišljanje – zmožnost razumeti, da nek simbol, v tem primeru beseda, predstavlja nek občutek. Ko poimenovanje otrokovih čustev ne doseže svojega namena, je torej možno, da otrok še ni zgradil mostov oz povezav med osnovnimi občutki v telesu in besedami. 
4. Četrti razlog je fiziološko stanje. Otrok mora biti v dovolj mirnem fiziološkem stanju, da sliši in predela to, kar rečemo. Če je otrok v boj/beg odzivu živčnega sistema, enostavno ne sliši naših besed.
5. In peti razlog je stanje našega živčnega sistema. Kako smo mi. Če smo samo navzven mirni in se trudimo biti empatični, v naši notranjosti pa vre, tudi če se tega ne zavedamo, bo otrok čutil naše stanje, preden bo slišal naše besede in se bo odzval na naše stanje.

Kaj lahko torej naredimo drugače?

Najprej se z otrokom uglasimo. Ponavadi želimo voditi z besedami, toda otrok v stiski potrebuje, da vodimo s prisotnostjo, izraženo z govorico telesa.

Bodimo prisotni za otroka na način kot to potrebuje naš edinstveni otrok. Na tak način pomagamo tem velikim valovom čustev, da gredo mimo in damo otroku sporočilo, da lahko prenašamo njegovo stisko.