Pogosto od otrok pričakujemo, da bodo znali ravnati s svojimi čustvi in se sami pomirit. A pogosto še sami ne znamo regulirati čustev. Velikokrat niti ne vemo, kaj to pomeni. Mislimo, da moramo čustva potlačitit…
Ko ima otrok izbruh ali izpad trme, je najpomembneje, da ostanemo zraven prisotni, umirjeni in stabilni. Ker mi smo tisti, ki reguliramo otrokova čustvena stanja. Mi smo tisti, ki posodimo svoje višje možgane otroku, da se lahko regulira. Temelj otrokove regulacije je koregulacija.
Pet korakov, s katerimi lahko otroku (in sebi) pomagate med čustvenim izbruhom, da bo situacija za oba manj stresna.
Kaj se v rsnici dogaja ob izpadih trme ko je otrok v razvojni fazi “ne”, o razvoju otroških možganov in kakšen je namen trme.
Pet načinov za zmanjšanje upiranja. Zmanjšajmo pritisk, povečajmo povezanost, otrokova volja, humor in smeh in razmišljajmo vnaprej
– Kaj je značilno za “ne” pri otroku
– Kdaj se pojavi faza “ne” pri otroku
– Zakaj imajo otroci fazo “ne”
– Kaj se dogaja v otroku, ko je v tej razvojni fazi
– Zakaj je težko podpreti otroka v tem obdobju
– Kaj otrok potrebuje v fazi “ne”?
Zakaj poimenovanje čustev otroka včasih še bolj razburi? Prvi je negativen predznak. Drugi razlog je prekoračena meja. Tretji razlog je pomanjkanje simboličnega razmišljanja. Četrti razlog je fiziološko stanje. In peti razlog je stanje našega živčnega sistema.
Pri trmi ne gre za izražanje otrokove volje, pač pa kontra-volje. Gre torej za avtomatski razvojni mehanizem, za razvoj občutka sebe, svojega avtentičnega jaza. Na nas – starših je, da to prepoznamo in otroku pomagamo.
Kaj se dogaja, ko začne otrok nenadoma udarjati, brcati in/ali metati stvari.
Kaj je naša naloga potem, ko postavimo mejo.
Kaj so 3 pomembne stvari, ki jih moramo narediti, ko ima otrok t.i. izpad trme
